Centralna čistilna naprava Tržič
Centralna čistilna naprava Tržič (CČN) se nahaja na Brezovem.
Centralna čistilna naprava Tržič
Za vse, ki vas to področje zanima, v nadaljevanju podajamo opis postopka čiščenja odpadnih vod:
Linija vode
Na čistilno napravo dotekajo odpadne vode iz smeri Kovor, iz glavnega kanalizacijskega sistema Tržič in tlačnega voda iz smeri Žiganja vas. Kolektorja iz smeri Kovor in Tržič sta združena v dotočnem jašku pred objektom grobih grabelj in vhodnega črpališča. Tlačni vod iz smeri Žiganja vas je priključen direktno na mehansko predčiščenje in je opremljen z merilnikom pretoka.
Glavni dotočni kanal vstopa na grobe grablje. Namen grobih grabelj je odstranjevanje večjih mehanskih nečistoč, ki so prisotne v odpadni vodi. Mehanske nečistoče se zadržijo na lamelnem delu grabelj. Od tukaj se izločeni mehanski delci transportirajo v pralnik in kompaktor odpadkov, od tam pa v zabojnik, ki se odvaža na deponijo komunalnih odpadkov.
Grobe grablje, vhodno črpališče, prostor lokalne elektro omare in postaja za sprejem grezničnih fekalij se nahajajo v objektu na levem bregu Kovornika. Grobe grablje so montirane v armirano betonski kineti, ki se nadaljuje v črpališče, kjer se nahajajo črpalke. Odpadne vode se iz grobih grabelj prelivajo v vhodno črpališče odpadnih vod. V črpališču so tri potopne črpalke. Odpadna voda se iz vhodnega črpališča črpa na dotok kompaktne naprave za mehansko predčiščenje. Na napravo za mehansko predčiščenje je, poleg tlačnega voda vhodnega črpališča, priključen tudi vod iz sistema Žiganje vasi in iz internega črpališča. Pred napravo za mehansko predčiščenje je nameščen nožasti zasun DN 400, s strani vhodnega črpališča in nožasti zasun DN 200 s strani tlačnega voda Žiganja vas, ki ju lahko zapremo ročno, če je to potrebno zaradi kakršnih koli posegov na liniji vode celotne ČN.
Naprava za mehansko predčiščenje skrbi za izločanje mehanskih odpadkov iz dotekajoče odpadne vode. Na rešetkah finih grabelj se zadržijo večji delci v odpadni vodi, ki se transportirajo v vijačni kompaktor, ki odpadek s finih grabelj odloži v kontejner, katerega vsebina se odvaža na komunalno deponijo. Odpadna voda očiščena grobih delcev za finimi grabljami odteka v posodo peskolova in maščobnika, kjer se na dno nalagajo težji delci (usedljivi delci, pesek, itd.).
Maščobe se s pomočjo vnesenega zraka zbirajo v maščobniku. Odpadna voda brez večjih mehanskih delcev, peska in maščob se na izstopnem delu naprave za mehansko predčiščenje preliva preko potopne stene v iztočno cev ter od tu gravitacijsko odteka naprej v kontaktni bazen čistilne naprave.
V kontaktni bazen dotekajo surove fekalne vode iz naprav za mehansko predčiščenje, blatenica iz zalogovnika blata in povratno blato iz SBR bazenov. Vanj se tudi dozira obarjalno sredstvo. Funkcija bazena je medsebojna egalizacija vseh vod in kvalitetno umešanje obarjalnega sredstva in aktivnega blata v odpadne vode, kar omogoča vgrajeno potopno mešalo.
Odpadna voda iz kontaktnega bazena odteka v dva biološka reaktorja – SBR, ki sta pravokotne oblike z vmesno pregrado. Čiščenje vode po SBR postopku poteka v več stopnjah: polnjenje z mešanjem oz. aeracijo, usedanje in odliv očiščene vode. Polnjenje enega SBR reaktorja z odpadno vodo poteka medtem, ko je drugi SBR reaktor v fazi usedanja ali v fazi odliva očiščene vode, nato pa se delovanje obeh SBR reaktorjev zamenja.
Za potrebe prezračevanja so na dnu reaktorjev nameščena ploščata membranska prezračevala, ki uvajajo zrak in s tem kisik v odpadno vodo.
Kompromiran zrak se v prezračevala dovaja iz kompresorske postaje. Tam so nameščena tri puhala za dovajanje zraka v biološka reaktorja. Dovajanje zraka v reaktorja se regulira preko kisik sonde. V odvisnosti od količine raztopljenega kisika v vodi, kisik sonda preko avtomatike vpliva na regulacijo in delovanje puhal.
Za potrebe mešanja in preprečevanja usedanja aktivnega blata sta v vsakem biološkem SBR reaktorju nameščeni dve počasno vrteči potopni mešali. V vsakem biološkem SBR reaktorju je potopna črpalka za recikel blata iz SBR v kontaktni bazen, ter črpalki za črpanje odvečnega blata v zalogovnik blata.
Očiščena odpadna voda odteka iz SBR reaktorjev preko dekanterjev na UV dezinfekcijo, kjer se s pomočjo UV svetlobe voda razkuži. Na koncu se očiščena odpadna voda usmerja na merilno mesto, ki omogoča merjenje količin odpadne vode in njeno vzorčenje za potrebe spremljanja delovanja CČN. Mesto je opremljeno z merilcem pretoka, PH sondo, merilnikom koncentracije amonijevega dušika in avtomatskim vzorčevalnikom. Očiščena odpadna voda iz merilnega mesta odteče v reko Tržiško Bistrico.
Linija blata
Odvišno (priraslo blato) se iz biološkega reaktorja s potopnima črpalkama prečrpava v zalogovnik blata. Zalogovnik blata ima dvojno funkcijo, in sicer kot zgoščevalnik blata in kot zalogovnik blata. V zalogovniku je nameščeno mešalo, ki zagotavljata mešanje blata in dovaja zrak za aerobno stabilizacijo blata. Blato se v zgoščevalniku useda, izločena blatenica odteka nazaj v kontaktni bazen. Blato iz zgoščevalnika blata se občasno prečrpava na napravo za dehidracijo blata, kjer poteka dehidracija blata s centrifugo - dekanterjem, ki je nameščena v tehnološki stavbi. Pred dotokom blata na centrifugo se mu dozira raztopina poli elektrolita, ki se pripravlja na avtomatski troprekatni postaji. Dehidrirano blato pada v spiralni transporter, ki blato odlaga v enega od dveh nameščenih zabojnikov. Vsebnost suhe snovi v dehidriranem blatu naj bi po dehidraciji vsebovalo 20-22 %. Dehidrirano blato se bo iz centrifuge s transporterji odlagalo v kontejnerje in odvažalo v pooblaščeno podjetje.
Linija zraka
V prostoru puhal so nameščena 3 puhala za dovajanje zraka v biološki reaktor, dve puhali sta delovni, eno pa je rezervno. Vsa tri puhala so opremljena s frekvenčno regulacijo hitrosti delovanja elektromotorja, vsako puhalo je opremljeno s svojo lastno protihrupno kabino, ki je opremljena z internim ventilatorjem, ki skrbi za potrebno izmenjavo zraka v prostoru protihrupne kabine. Dovod svežega zraka v prostor puhal je izveden s protihrupno vstopno komoro, preko katere se zajema svež zrak iz zunanje okolice tako za potrebe delovanja puhal kot za potrebe lokalnega prezračevanja prostora puhal.
Lokalno prezračevanje prostora puhal je izvedeno z stenskim aksialnim ventilatorjem, ki skrbi za odvajanje odpadne toplote iz prostora puhal.
Celoten prostor puhal je z notranje strani obložen z protihrupno oblogo kar zmanjšuje širjenje emisij hrupa tako znotraj objekta tehnološke stavbe kot tudi širjenje hrupa izven objekta.
Zrak od puhal se odvaja po skupnem zbirnem talnem cevovodu do SBR bazenov, kjer se zrak preko elektromotornih zapornih loput porazdeli na posamezne cevne odvode v SBR 1 in SBR 2 bazen ter naprej do vpihovalnega talnega sistema.
Linija odpadnega zraka
V vseh objektih in prostorih je izvedeno naravno prezračevanje, ki se omogoči z odpiranjem oken. Kjer lahko pride do pojavljanja presežnih emisij neprijetnih vonjav in širjenje le-teh na prosto v okolje, je izvedena prisilna lokalna ventilacija. Prisilna lokalna ventilacija je izvedena v mehanskem prečiščenju, prostoru puhal, dehidracije delavnice, grobih in finih grabelj. Vsa odsesovalna mesta so opremljena z regulacijo, s katero se nastavi ustrezna ventilacija.
Poleg prisilnega odsesovanja iz navedenih prostorov so na ventilacijski cevovod direktno priključene tudi posamezne naprave in sicer naprava mehanskega predčiščenja - (fine grablje) in spiralni transporter za dehidrirano blato v bližini izstopa iz centrifuge.
Biofilter je izveden v obliki valja, ki je napolnjen z biofilterno maso za čiščenje zraka. Onesnažen zrak se z ventilatorjem dovaja na dno biofiltra, kjer se ustrezno razporedi na celotno površino filtra ter potem prehaja skozi biofilterno maso navzgor ter očiščen izhaja na prosto v ozračje.